Intelektualne kurbe

[NASLOV] Intelektualne kurbe
[TIP] pogovorni performans v javnem prostoru
[AVTORSKA SKUPINA] Jana Putrle Srdić in Zoran Srdić Janežič
[VLOGE] intelektualki: Petja Grafenauer in Slađana Mitrović
[VIDEO IQ KURBE] Urban Zorko in Marko Murč, 2013
[FOTO DOKUMENTACIJA] Andrej Cvetnič
[PRIZORIŠČE] Red Light District, Poštna ulica Maribor
[PRODUKCIJA] MKC Maribor, zanj Petra Kolmančič
[SOPRODUKCIJA] Zavod Gulag
[OSTALE VLOGE] pri mariborski ediciji projekta: Jana Putrle Srdić, Aleksandra Saška Gruden, Tanja Petrič, Gregor Lozar, Urška P. Černe, Petra Kolmančič, Miša Gams
[POSEBNA ZAHVALA] Impro Liga
[LETO PRODUKCIJE] 2012

[NA NASLOVNI FOTOGRAFIJI] Aleksandra Saška Gruden, foto: Andrej Cvetnič

[NA RAZSTAVI] VIDEO: Urban Zorko in Marko Murč, 2013; FOTO DOKUMENTACIJA: Andrej Cvetnič; ŠEPETALNICA: objekti iz Galerije Račka; PUBLIKACIJA: Petra Kolmančič, Zoran Srdić Janežič in Jana Putrle Srdić: Intelektualne kurbe – Maribor, Zavod za sodobne umetnosti in kulture Gulag, 2012; v fizični obliki; PUBLIKACIJA: v digitalni obliki, pdf preko QR kode

Na razstavi Sestanki na prostem se bosta svoje intelektualne usluge ponujali kuratorka, teoretičarka in umetnostna zgodovinarka Petja Grafenauer in celjska umetnica in teoretičarka Slađana Mitrović.

[TEME POGOVOROV]
Petja Grafenauer: Ekonomija je nekaj s čimer se kot intelektualna kurba vsak dan soočam, pa sem do pred kratkim verjela, da se me ne tiče. Denar je tema, ki je na urniku vsake povprečne slovenske družine vsakega 1., 15. in še katerega v mesecu. Ko sem udarila ob trdno dno – beri prazen bančni račun – sem se morala podati še na ta spolzki teren. In zdaj sem tu, da z vami delim spoznanje o tem, da je ekonomija takšna, kot jo mislimo sami. Da je lahko menjava trenutek zadovolje(va)nja, drugačnosti, spoštovanja, idej, veselja, da je način na katerega menjujemo dobrine in usluge odvisen od nas samih. V slast mi bo govoriti o denarju. Vabim k užitkarjenju ob menjavi idej, dobrin in šuštečih evrov ter žvenketajočih centkov.
Slađana Mitrović: Aktualnost slikarstva v sodobni umetnosti, prepovedanipogled, umetnost in ženske, erotične upodobitve v likovniumetnosti 20. stoletja, hibridi, lutke in pošasti. Performativneprakse umetnic v 70ih in 80ih – v prelomu s tradicionalnimpogledom na žensko telo, podobe ranjenega telesa (RudolfSchwarzkogler). Ranjeno, kastrirano in pošastno telo v povezaviz žensko identiteto. Hibridni posameznik, transformirane spolneidentitete in hermafroditizem.

[BIOGRAFIJI]
Petja Grafenauer (r. 1976) je kuratorica, piska in predavateljica o sodobni umetnosti na svobodi, med leti 2013-2014 zaposlena kot kustosinja v javnem zavodu MGML v Ljubljani. Ukvarja se predvsem s sodobnim slikarstvom in povezovanjem tega z drugimi diskurzi in zgodovino konstrukcije umetnostnega diskurza 20. in 21. stoletja v regiji. Od leta 2005 predava zgodovino sodobne umetnosti na Visoki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici. Od 2009 je sourednica revije Likovne besede. Kritiška, strokovna in izvirna znanstven besedila objavlja od leta 2001 na Radiu Študent, v nacionalnih časopisih Dnevnik, Delo in Večer, v tedniku Mladina in revijah Borec, ISH Monitor, Maska, Likovne besede, Ekran, Revija Fotografija, Zarez, Život umjetnosti, Manifesta Journal in Art on Paper. Leta 2013 je njen prispevek o zgodovini Ljubljanskega grafičnega bienala izšel pri založbi Black dog Publishing, pregledni članek o delu Jasmine Cibic pa v katalogu slovenskega paviljona na Beneškem bienalu. Kurirala je številne skupinske in samostojne razstavne projekte.
Slađana Mitrović (r. 1981) je študirala likovno umetnost inoblikovanje ter doktorirala s področja likovne antropologije naISH. Interdisciplinarno raziskuje likovno umetnost in eksplicitnoseksualnost, ekscesivno telo, zgodovino želje, pornografijo inpsihoanalizo. Ukvarja se tudi s slikarstvom in video umetnostjo.


 
[KONTEKST]
Skupinski projekt v javnem prostoru je bil prvič uprizorjen v predelanih pohorskih gondolah, kjer so delovale “intelektualne kurbe” različnih profesionalnih profilov — mlade intelektualke, ki so strankam nudile svoje znanje v obliki pogovora, nasveta, debate denimo o literaturi, umetnosti, antropologiji, filozofiji, življenju; za ustrezno plačilo. Eden od prvotnih namenov ulične akcije je bil opozoriti na podcenjeno in vse pogosteje negativno vrednoteno intelektualno delo.

Umetniški ulični performans Intelektualne kurbe humorno, dionizično ter družbenokritično obravnava (ne)izkoriščenost intelektualnega potenciala slovenskih izobraženk (oz. izobražencev, tudi moških prostitutov), ki jim sistem omogoči šolanje, vendar zanje ne najde primernega dela in delovnih mest. Intelektualke se še posebno v času ekonomske krize obravnava kot odvečen, nepotreben kader, čeprav nam vpogled v države, zibelke evropske humanistične znanosti, pove, da sta znanost in umetnost še kako družbeno in državotvorni.

Projekt intelektualne kurbe ponudi umetnicam in znanstvenicam zaslužek, ki jih bo morda odrešil kakšne urice prevajanja, lektoriranja, pisanja tekstov po naročilu, oblikovanja, urejanja spletnih strani, podplačanega dela pomožnih scenografk, dramaturginj, urednic, organizatork, pisk pop novičk za rumeni tisk ali kar brezposelnosti. Na delovnem mestu intelektualnih kurb bodo ponudile svojim strankam tisto, kar znajo najbolje: pogovor v okviru svojega področja delovanja in zanimanja.

V času, ko kandidatka krščanske stranke zahteva, da se plakati predstave Glej, kurba! ne pojavljajo istočasno z njenimi oz. v kateremkoli času, ki obsoja kurbe kot temni madež družbe, projekt opredeljuje temeljne človekove pravice tudi za prostitutke, ki imajo v nekaterih državah Evropske unije legalno delovno mesto s pripadajočimi socialnimi prispevki. Obenem opozarja na mnogo večjo intelektualno prostitucijo, v katero smo prisiljeni za preživetje.

Moralno sporno? Seveda. Intelektualne kurbe so namenjene oralnemu užitku, pogovoru o literaturi, filozofiji, sociologiji, umetnosti. Lahko vas česa naučijo, lahko jih česa naučite, intelektualna interakcija pomlaja.