Družbena ekologija v umetniških akcijah

Sestanki na prostem…1 Družbena ekologija v umetniških akcijah 2 | Mlajše generacije plačujejo visoko ceno za socialno varnost, ki je bila njihovim prednamcem samoumevna. V želji, da bi zavarovali avtonomijo svojega dela, morajo umetnice in umetniki napraviti odločitve, ki niso vpete v birokratski stroj. Dela na razstavi predstavljajo poskuse izogibanja kapitalistični zanki, v kateri bi umetnice in umetniki postali olepševalci kulturnih zmot oziroma proizvajalci izdelkov / projektov v polju kreativnih industrij, ki so zgolj nadomestki za množično proizvodnjo.3 Sprašujejo se, če je napraviti svobodno odločitev sploh mogoče? Kako napraviti odločitve, ki niso podrejena vnaprejšnjim družbenim ciljem, temveč jih upravljajo medsebojni dogovori, zavezani zgolj sporazumom med posameznicami in posamezniki, ki so pristali v medsebojno izmenjavo? Kaj se zgodi z umetniško odločitvijo, ko je ta kolektivna in ni zavezana umetniški avtoriteti? Kaj se zgodi z subjektiviteto, če se ta zavestno odloči bivati v medprostoru, brez definicij in fiksirane identitete?

Izbor video del prikazuje javne akcije, performanse, performativna predavanja mlajše generacije avtoric in avtorjev, ki so rezultat odprtih kolektivnih procesov. Njihov artivizem se ne ukvarja z velikimi zgodbami, temveč z neposredno  bivanjsko izkušnjo. Pri družbeno angažiranem delovanju so opustili velike zgodbe, ker so bile v kontekstu umetnosti problematične zaradi “… potencialnega izkoriščanja, ki ne uspe ‘v celoti’ predstaviti njenih subjektov…”4 Iskrene, iskrive in tudi izveninstitucionalne akcije tvorijo okolje za avtonomno ustvarjanje in proizvajajo mesta za neprestano spreminjanje estetskih odločitev v dinamiki medsebojnih odnosov. V njihovem druženju ne gre zgolj za “avtoreferenčno” tematiziranje bivanjskih situacij, v katerih so se znašli kulturni delavci in delavke, temveč tudi za kreativne procese, ki imajo potencialno možnost spreminjati načine delovanja in produkcije v širšem družbenem kontekstu.

Avtorske skupine prepoznavajo video kot najprimernejše orodje za sporočanje njihovih idej. Njihove estetske odločitve temeljijo na uporabi videa kot likovnega medija ali kot dokumentarnega orodja. Nedavna druženja umetnic in umetnikov v skupine z upoštevanjem zgodovine umetniških sodelovanj ponovno izražajo željo po solidarnosti, dopolnjevanju znanj, množenju moči in mobilizaciji delovanja, ki hodi po robu med neodvisno kulturo in konvencijami ter se kritično formira proti družbenemu sistemu.

Prizadevajo si, da bi poiskale utopični prostor izven sistema, ki je nominalna demokracija, na ravni praktičnih postopkov pa je birokratski odklon, ki  želi iz umetnosti napraviti servis za civilno družbo. Izhodišča avtorskih skupin, ki se med seboj razlikujejo, temeljijo na enakovredni udeležba pri delu, skupinskem sklepanju etičnih in vsebinskih odločitev, izzivanju družbenih omejitev ter nuji po zavračanju vnaprejšnjih sodb. Umetniške skupine se bojujejo tudi z željami, ki jim jih je privzgojila potrošniška družba. Eden izmed namenov razstave je preveriti raznolikost njihovih pristopov. Kajti, umetnost naj bi omogočala kolektivno refleksijo nezavednih oziroma navideznih podob, ki tvorijo kulturne predstave.5

Neposredni stik s publiko iz obdobja zgodovinske konceptuale je našel mesto v razpisni dokumentaciji, ki omogoča umetniško delovanje in mu hkrati jemlje spontanost. V razmerju med akcijo in dokumentacijo ali arhivom prihaja do spora, ki je nerazrešljiv z vidika mesta, ki ga ima umetnost v družbi. Tisti kolektivi, ki si niso uspeli zagotoviti mesta v tem sistemu, se zatečejo k cinizmu ali humorju, ki se kaže v umetniških delih, katerih osrednja stvaritev je postala birokratski formular ali socialno mreženje. Vendar tudi za ta dela velja, da se vzporedno z njihovim delovanjem nemudoma začne tudi postopek institucionalizacije njihovega dela, ko galerije in muzeji prepoznajo kvaliteto njihovega dela, kar umetniške skupine naredi precej ranljive. Umetnikom in umetnicam ponudi več kot zaželjeno pozornost, uvaja jih v sistem samopromocije in logike vzpostavljanja “blagovnih znamk” v kontekstu sodobne umetnosti, hkrati tudi ukinja neposredno in živo interakcijo med umetniškimi skupinami in občinstvom, ki jo zapolni posredniška vloga umetnostnega sistema.

Razstava bo nastopila problemsko do lastnega formata, kajti predstavljeni bodo ostanki oziroma video dela, ki so nastala kot stranski proizvod živih akcij ali kot sredstvo za sekundarno posredovanje vsebin. Ob odprtju bomo organizirali štiriurni družabni večer, v okviru katerega bodo umetniške skupine predstavile metode svojega delovanja v odnosu do publike na praktičen način. Kuratorka razstavnega projekta bom na osnovi raziskave praktičnega delovanja skupin, video del na razstavi in dodatnih umetniških in teoretskih referenc na spletni podstrani projekta objavila daljše raziskovalno besedilo s primeri.

Avtorske skupine bom na dan odprtja pozvala, da v skladu s njihovo interpretacijo umetniškega delovanja znotraj skupin na praktičen način predstavijo metode njihovega dela. Napravili bodo lahko  manjšo izjavo ali tudi bolj celostno intervencijo (performans, akcijo…), lahko pa se odločijo tudi za mirovanje.

Socialna ekologija, ki se izraža v sodobnem delavnem principu imenovanem DiWO (do-it-with-others / naredi z drugimi) temelji na prekarnih delavnih razmerjih, v katerih so si zreli posamezniki kljub nemogočim razmeram v postfordističnienm načinu produkcije poiskali nove načine samopomoči in “samoupravljanja” na podlagi horizontalnega in večsmernega delovanja.6

—————————————————————

1 Sestanek je srečanje določene skupine ljudi, navadno večje, na katerem se o čem razpravlja, dogovarja, sklepa. (vir: SSKJ) Termin prosto je v kontekstu razstave odprt in nedoločen. Lahko pomeni zelo nasprotujoče si pojme kot so odprti javni prostor oziroma zunanjščina – torej delovanje izven zaprtih galerijskih kontekstov, lahko pomeni tudi prosti trg dela, prosto / svobodno tržno gospodarstvo ali produkcijske metode, ki so temu povsem nasprotne kot je prosto programje ali odprto licenciranje.

2 Video izbor Sestaneki na prostem… je nastal v kontekstu raziskovanja lokalne video produkcije in digitalnega video arhiva Postaja DIVA pri SCCA-Ljubljana.

3 Brian Holmes: Artistic Autonomy and the Communication Society, v Unleashing the Collective Phantoms: Essays in Reverse Imagineering, New York: Autonomedia, 2008, stran 99

4 Clair Bishop: The Social Turn: Collaboration and its Discontents, February 2006

5 Brian Holmes, prav tam, stran 101

6 Horizontalno in večsmerno povezovanje med avtoricam in avtorji je Nataša Petrešin Bachelez, kuratorka 7. trienala slovenske sodobne umetnosti poimenovala Prožnost.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s